Ko ste prisegli, da se boste učili, ste že napravili čez bukve križ. Kdo pa naj sanja in tuhta noč in dan.
quote by William Shakespeare
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Related quotes
Bogastvo je eden od načinov, da srečno živimo; ljudje pa so iz njega napravili edini namen življenja.
quote by Anatole France
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
V pesnikih sanja človeštvo.
quote by Friderich Hebbel
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Nekega dne, Sir, jo boste lahko zaračunavali!
quote by Michael Faraday
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Ni dober vojak tisti, ki ne sanja, da bi postal general.
quote by Aleksander Veliki
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Izzovite nered, dokler še imate vojsko, da ga boste zadušili.
quote by Otto von Bismarck
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Včasih je škoda prebuditi iz sna narod, ki tako lepo sanja.
aphorism by Valeriu Butulescu from Peščene oaze (2011), translated by Franci Čeč
Submitted by Simona Enache
Comment! | Vote! | Copy!
Skrbno preiščite svoje besede in spoznali boste, da tudi če nimate motiva, da bi se motili, je težko govoriti natančno resnico.
quote by George Eliot
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Ivanocyjeva ljubezen do našega slovenskega ljudstva je bila ovita v bodeče trnje, in sicer bolj kot katerakoli vrtnica naših gredic. Ne mislim tu na njegovo trpljenje, ki mu ga je povzročalo vsestransko delo, niti na njegove dolgoletne želodčne in ledvične bolezni. Mislim na trpljenje njegove duše, ki ga je desetletja pribijalo na križ in ki je bilo toliko večje, koliko je duša več od telesa.
quote by Jožef Klekl
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Grob v tujini
Mati piše pismo belo:
“Sin, si živ? Ne pišeš nič!”
Pismo v ogrsko deželo
v kljunčku nese droben ptič.
Tam, kjer gore so Karpati,
ni ljudi, ne belih hiš,
tam na zeleneči trati
grob stoji, na grobu križ.
Tam se drobni ptič ustavi,
pismo belo izpusti.
Veter zašumi po travi,
trava tiho govori:
“Reci mamici ljubljeni,
da mi je prav dobro tu,
naj še ona pride k meni,
jaz ne pojdem več domu.”
Mati čaka, čaka, čaka.
”Kje si tako dolgo bil,
drobni ptiček?” in zaplaka,
ko začuje: ”Živ, živ, živ.”
poem by Alojz Gradnik (1915)
Submitted by Simona Enache
Comment! | Vote! | Copy!