Eho zamuja. Tvoj glas seže daleč.
aphorism by Valeriu Butulescu from Peščene oaze (2011), translated by Franci Čeč
Submitted by Simona Enache
Comment! | Vote! | Copy!
Related quotes
Bogate je treba pomilovati: njihovo bogastvo jih obdaja in ne seže vanje.
quote by Anatole France
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega kot tvoj predhodnik.
quote by Cicero
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Kar prihaja od srca, seže do srca.
quote by Samuel Taylor Coleridge
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Življenje je tragedija, gledana od blizu, od daleč je komedija.
quote by Charlie Chaplin
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost.
Antoine de Saint-Exupéry in Mali princ (1943)
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Tvoj brat, prijatelj, je zakonski sin, v zakonu ga je možu dala žena: če ga je varala, je njena stvar, v tako tveganje gre slednji mož, ki vzame žensko.
quote by William Shakespeare
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Ko na cesti vidiš nekoga, ki se spotakne in pade, ti gre na smeh. Če si daleč. Če pa se približaš in vidiš, kako se obraz te osebe zvija od bolečine in se ne more pobrati, se prenehaš smejati in ti gre na jok. Prizor je isti, ti si isti, ženska ali moški je isti. To, kar je spremenjeno, je razdalja.
quote by Alessandro D'Avenia
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Na eni strani se nam v operi približajo podobe iz našega podzavestnega življenja - nedoločljive in brez imena -, na drugi strani pa opera sugestivno prestavlja človeka v drug svet, daleč od njegovega življenja, tako, da nam omogoči užitek v doživetju željá in naših prividov.
quote by Wolfgang Hildesheimer
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!
Ta pesem je zate
Ta pesem je zate, brezimni. Ki razdražljiv in
bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno
tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče
ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji
po prihodnosti. Na svoj lep način boš preživel taborišča
za begunce in slovo od lepih ornamentov v secesijski
arhitekturi. Na siničjem perju boš morda uzrl bežno svet-
likanje orožja. In tvoj samotni žvižg. Ki traja. Dolgo.
Strdil se bo v elegijo. Pri tem ne moreš nič. Tako se mora
to zgoditi. Potem obup, ki rahlo šumi v nas. V tem je stvar.
Lahko izpiješ še šest steklenic, ne boš oživel svojega lika
v ogledalu tujega spomina. Do konca boš edini in sam. Gotovo.
poem by Aleš Debeljak
Submitted by Dan Costinaş
Comment! | Vote! | Copy!